Varnost avtomobilov se z leti izboljšuje, zato se le še dedki in babice spominjajo, kako drugače je bilo nekdaj voziti v zimskih razmerah. Danes je uporaba zimskih pnevmatik samoumevna, ljudje pa dovolj dobro osveščeni o tem, da je potrebno ob uporabi poletnih pnevmatik nanje natakniti snežne verige, v kolikor je cesta zasnežena ali poledenela. Nekoč temu ni bilo tako. Na začetku izdelovanja zimskih pnevmatik, so le-te opremili z žeblji, saj same kljub grobemu profilu niso imele dovolj dobrega oprijema. Čeprav so tako imenovane ježevke poskrbele za varno vožnjo v avtomobilu, so preveč poškodovale cestišče, zato so njihovo uporabo tudi prepovedali. Izdelovalci pnevmatik so razmišljali, kako bi izboljšali oprijem pnevmatik tudi med sneženjem ali ob poledici in ravno to jih je spodbudilo, da so pričeli razvijati prave zimske pnevmatike. To je bilo leta 1973 v Nemčiji, ko so izvedli in objavili prvo testiranje zimskih pnevmatik.
Ni boljše zaščite pred vrtenjem koles v prazno, kot so snežne verige
Snežne verige so preverjeno najboljša zaščita, kadar se želimo izogniti vrtenjem koles v prazno in drsenju avtomobila ob predpogoju, da je cestišče zasneženo ali poledenelo. Vsak voznik bo pritrdil, da je vožnja po takšni cesti povsem drugačna od vožnje po suhi ali zgolj mokri cesti. Avtomobil se na zasneženem, poledenelem in s snežno brozgo prekritem cestišču obnaša povsem drugače kot v dobrih vremenskih pogojih. Težava nastane pri zaviranju, zavijanju in pospeševanju, kjer so poleg zimskih pnevmatik včasih potrebne tudi snežne verige. Spolzka podlaga je kriva, da pnevmatike izgubijo stik s trdnimi tlemi. Najhuje je pri speljevanju, pospeševanju in seveda tudi pri zmanjševanju hitrosti, da o vožnji v ovinkih sploh ne govorimo. Takrat je najbolje, da vozimo nežno in počasi, da so zavoji mehki, saj bo oprijem pnevmatik boljši kot, če bi bila naša vožnja sunkovita in groba.
